Človekov živčni sistem ni bil ustvarjen za tako ekstremno stimulacijo, kot jo doživljamo danes. Zato je zelo smiselno, da – vsaj občasno – za uravnovešenje živčnega sistema uporabljamo prakso joge. Vsak izmed nas ima namreč svoj moški, aktivni pol, ki ves čas deluje in želi biti uspešen ter ženski pol, ki je receptiven. Zaradi negativnih posledic stresa pa sistema nista v ravnovesju, mi pa smo ves čas v pretiranem notranjem delovanju. Tudi ko telo miruje, so naši možgani, naš um, ves čas aktivni. Z jogo pa sistema uravnovesimo.
Za ljudi, ki so ves čas pod stresom, se priporočajo tako imenovani regenerativni položaji, ki izrazito antistresno vplivajo na celoten človekov sistem – fizično telo, živčni sistem in um. Gre za prilagojene klasične jogijske položaje, pri katerih telo odpiramo s pomočjo pripomočkov – traku, blazine, kocke.
Slika 8: Položaj metulja v jogi
Vendar joga ni telovadba – če jo opazovalec vidi kot tako, je to samo njen zunanji aspekt. Od telovadbe se razlikuje po tem, da gibe izvajamo z izjemnim samozavedanjem, s čutenjem, kar ponavadi pri klasični vadbi ali fitnesu ni poudarjeno; morda nekateri sodobni pristopi uporabljajo tudi te elemente. Bistveno pri jogi je, da se zavedamo, kaj počenjamo, da telo postopno odpiramo, da smo do njega nenasilni, po drugi strani patudi ne preveč leni. (http://24ur.com/specialno/vizita/z-jogo-proti-stresu.html)
Ni komentarjev:
Objavite komentar