O stresu se veliko razpravlja zlasti v zadnjem desetletju. Nestalni eksistenčni pogoji so idealno okolje za množenje stresnih klic. Med glavnimi razlogi za stres je v zadnjih letih pri nas predvsem podaljševanje delovnega časa, ki je obenem tudi vse bolj nepredvidljivo – ne veš, kdaj se bo delovni dan končal in zavoljo tega trpi vsa družina. Prav tako je stres na preži na vseh ravneh piramide, ne le na najnižji ali le na najvišji ravni. Za Slovence velja, da stres najraje zdravimo z begom v najrazličnejša somatska obolenja. Psihiatri so pri nas še zmeraj precejšen tabu. Še najbolj pa se jih branijo bolje izobraženi, saj ti teže priznajo, da nečemu niso kos.
Prihaja generacija izčrpanih
Pojav je v Evropo prišel z druge strani Atlantika, v Združenih državah pa so za ljudi, ki so njegove žrtve, že skovali primeren izraz: Generation X-hausted oz. izčrpanost. Neopravljeno delo, prevelike odgovornosti, hitre spremembe, zbranost in druge obveznosti povzročajo stres, ki se mnogokrat razvije v tako imenovano menedžersko bolezen. Američani jo poznajo tudi pod imenom »burn out sindrom«, kar pomeni sindrom izčrpanosti ali preprosteje »biti na koncu svojih moči«. Zaradi dolgotrajne napetosti in pomanjkanja prostega časa se pri mnogih pojavijo težave. Sindrom izgorelosti bi najkrajše opredelili kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Christina Maslach, vodilna raziskovalka izgorelosti v svetu, pa ga opredeljuje kot psihološki sindrom, ki se izraža v obliki čustvene izčrpanosti, odtujenosti in zmanjšanje učinkovitosti ter je posledica kroničnih stresorjev v medosebnih odnosih pri delu. (http://www.revija.mojedelo.com/karierni-razvoj/konstanten-stres-na-delovnem-mestu-pot-proti-izgorelosti-poklicni-bolezni-21-stoletja-241.aspx)
Ko opredeljujemo stres na delovnem mestu, moramo razlikovati med poklicnim stresom in izgorevanjem na delovnem mestu. Poklicni stres se pojavi, ko zahteve dela obremenijo ali presežejo osebne prilagoditvene vire. Stres je generičen pojem, ki se nanaša na začasni prilagoditveni proces, izgorelost pa končna stopnja, ko odpovedo prilagoditveni procesi. Izgorelost vodi v razvoj negativnih stališč in vedenja do dela in organizacije, v razvoj čustvene napetosti, utrujenosti, izčrpanosti, medtem ko se to pri stresu ne pojavi nujno. Najbolj kritični poklici, kjer obstaja nevarnost izorevanja na delovnem mestu, so poklici, ki zahtevajo veliko čustvenega in negovalnega dela.
V katerih situacijah obstaja nevarnost pojava izgorevanja na delovnem mestu?
- preobremenjenost z delom, ki narašča z vedno hitrejšim delovnim ritmom, intenzivnim in zapletenim delom;
- pomanjkljiv ali strog nadzor nad delom;
- nezadostno nagrajevanje dela, ki vodi v nezadovoljstvo in upad veselja do dela;
- razpad skupnosti na delovnem mestu, kar ima za posledico trganje osebnih odnosov, spodkopavanje skupinskega dela;
- pomanjkanje poštenosti na delovnem mestu;
- konflikt med vrednotami zaposelnih in vrednotami organizacije.
Vemo, da ima vsako delo svoje potencialne izvore stresa kot so npr. hrup, svetloba, vonjave ipd., neustrezna komunikacija in pretok informacij, različni delovni pogoji. Znaki stresa na delovnem mestu se kažejo predvsem v napetosti, neprestani zaskrbljenosti, razdražljivosti. Pojavijo se psihosomatski znaki bolezni (glavobol, želodčne in trebušne bolezni, kronična utrujenost, nespečnost, pospešen srčni utrip), ki slabijo imunski sistem. Stres pa se odraža tudi na družabnem področju zaposlenih (krhanje družinskih in prijateljskih vezi).
Posledice stresa se torej ne odražajo samo v socialnem okolju zaposlenih, ampak tudi med samim procesom dela. Zaposleni pod stresom slabše opravljajo delovne naloge, v delo vložijo manj energije, lahko se pojavi celo odtujenost od dela, zato kakovost dela upade. Ameriške raziskave kažejo, da na nastanek stresa vplivajo v veliki meri zahtevnost delovnih nalog (52% anketiranih), nerazumevanje s strani nadrejenih (37%), neorganiziranost (43%), nerealistično postavljeni cilji otganizacije (32%), kratki roki (31%). Problem, zakaj se izorevanje na delovnem mestu razvija v takšno smer kot se (čedalje več ga je), tiči predvsem v miselnosti
mnogih organizacij, da je izgorevanje na delovnem mestu problem posameznika in ne njihov problem, da same ne morejo narediti ničesar za odpravo oziroma omilitev nastale situacije. Vendar lahko. Dokler bodo organizacije takšnega mišljenja, bo trpelo zdravje njihovih zaposlenih in posledično njen tržni uspeh. Zato je bistvenega pomena, da si organizacije pred tem problemom ne zatiskajo oči in začnejo razmišljati, na kakšen način bi odpravile nastali problem.
Pogosti povzročitelji stresa v delovni situaciji so:
- prevelika ali premajhna količina dela,
- preveč ali premalo odgovornosti,
- premalo možnosti odločanja, samostojnosti ali priznanja za delo,
- nejasne vloge,
- delo pod hudimi časovnimi pritiski,
- slaba organizacija dela,
- enolično ali nezahtevno delo,
- izmensko, predvsem nočno delo,
- neugodne delovne razmere (npr. vročina, mraz, hrup ipd.),
- strah pred izgubo službe,
- občutek nesprejetosti med sodelavci, pomanjkanje podpore in sodelovanja ali celo
- šikaniranje, poniževanje in nasilje.
Video2: Stres na delovnem mestu
Stres doživljamo tudi, kadar imamo težave z usklajevanjem različnih vlog v poklicnem in zasebnem življenju. Delovne razmere in zahteve posamezniki različno doživljamo. Kako obvladujemo stres je odvisno od naše fizične in psihične kondicije ter od načinov obvladovanja stresa, ki jih uporabljamo. Če doživljamo preveč stresnih dogodkov, če je stres dolgotrajen ali celo stalen, lahko povzroči resne težave, ki se kažejo na naslednjih področjih:
- Telesni znaki: izčrpanost, izguba energije, želodčne ali prebavne težave, nejasne bolečine, povečanje ali zmanjšanje apetita, motnje spanja (npr. težave z večernim uspavanjem, nočno zbujanje ipd.), glavoboli, spremembe v srčnem ritmu in krvnem pritisku, bolečine v prsih.
- Vedenjski znaki: velika utrujenost, težave pri izražanju (besedno, nebesedno), hiperaktivnost
- Čustveni znaki: potrtost, tesnobnost, razdražljivost, pretirane reakcije na običajne situacije, izolacija od ljudi
- Težave v miselnih procesih: upočasnjeno mišljenje, zmedenost, težave pri odločanju, težave pri postavljanju prioritet, zmanjšana miselna koncentracija, težave s spominom.
Prepoznavanje in obvladovanje stresa je pomembno za zdravje zaposlenih in za uspešnost podjetja. Če želimo obvladati stres, moramo najprej prepoznati dejavnike, ki ga povzročajo. Ker sami včasih težko prepoznamo vzroke in posledice stresa, je dobro, da takrat poiščemo strokovno pomoč. Vsak se namreč lahko nauči učinkoviteje spoprijemati z obremenitvami.(http://www.clarus.si/index.php?page=stres-na-delovnem-mestu)
Ni komentarjev:
Objavite komentar