Vsakdo potrebuje v življenju tudi izzive, toda če postanejo preveliki in jih ni mogoč doseči, lahko povzročijo nevzdržen stres. Stres ljudi spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj zaradi česar je življenje zanimivo. Če pa je takih dogodkov preveč, se to pokaže kot motnja v zdravju lahko kot nespečnost, napetost, bolečine v hrbtu in vratu ter druge bolezni,povezane s stresom. Osnovni vzorec nastanka stresa je enak od prazgodovine naprej - nek dogodek sproži v telesu plaz sprememb, ki pripravijo telo na "boj in beg" - to je na fizično aktivnost. Stres je bil koristna reakcija za človeka v kameni dobi, ko se je soočil, na primer, s tropom lačnih volkov. V današnjem času pa so razlogi za stres drugačni. Ko smo se prisiljeni prilagajati izmenskemu delu, monotonim delovnim nalogam brez vsebine ali obremenjujočim ali prezahtevnim strankam, kadar od nas pričakujejo, da bomo dosegli kaj, za kar sami mislimo, da nismo sposobni doseči, oziroma kadar smo, upravičeno ali ne, zaskrbljeni zaradi službe, pa ta starodavna reakcija telesa ni več ustrezna. Vsak od nas želi imeti določeno stopnjo odgovornosti, delovno mesto pa jo lahko ponuja manj oz. zahteva več.
Želimo določeno količino dela, vendar pa nam ga pogosto naložijo preveč, ali pa nam grozi, da ga sploh ne dobimo - pojavi se problem brezposelnosti. Torej je eden izmed vzrokov za stres na delovnem mestu neskladnost med našim delom ter nami samimi. Naslednji vzrok za nastanek stresa je konflikt med vlogami. V življenju imamo več vlog. V zasebnem življenju smo možje oz. žene, smo starši našim otrokom, otroci našim staršem, smo bratje ali sestre, prijatelji in sosedje. Na delovnem mestu smo nadrejeni, sodelavci, podrejeni. Vse naenkrat. Ko skušamo izpolnjevati zahteve vseh teh vlog, se lahko pojavijo določene težave. V vseh teh situacijah se naše telo na enak način prilagaja zahtevam. Skupni imenovalec je, če se izrazimo bolj tehnično, "povečanje števila vrtljajev motorju našega telesa" oziroma "pritiskanje na plin". Najpomembneje pri tem je,
da ne izgubimo nadzora nad dogajanjem. Kadar dogajanje nadzorujemo, je stres pravzaprav sol našega življenja, izziv za "boj" oziroma za spodbujanje določene aktivnosti. Kadar pa nam začne primanjkovati tega občutka nadzora, pomeni stres težave . kar je slaba novica za nas, naše zdravje in za vse naše aktivnosti - tako v službi, kot tudi doma.
(http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/vzd/Stres_na_delovnem_mestu.pdf)
Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres lahko prizadene vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati (Looker, Gregson 1993, 27).
Beseda stres izvira iz anglosaksonskega sveta in se je prvotno uporabljala v fiziki za označevanje mehanskega napora. Pomeni zunanji pritisk, napetost, obremenitev na nek predmet (Newhouse 2000, 11).
V medicino je izraz stres prvi uvedel Hans Selye leta 1949. Po njegovi definiciji je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje (Luban, Pozza 1994, 14).
Želimo določeno količino dela, vendar pa nam ga pogosto naložijo preveč, ali pa nam grozi, da ga sploh ne dobimo - pojavi se problem brezposelnosti. Torej je eden izmed vzrokov za stres na delovnem mestu neskladnost med našim delom ter nami samimi. Naslednji vzrok za nastanek stresa je konflikt med vlogami. V življenju imamo več vlog. V zasebnem življenju smo možje oz. žene, smo starši našim otrokom, otroci našim staršem, smo bratje ali sestre, prijatelji in sosedje. Na delovnem mestu smo nadrejeni, sodelavci, podrejeni. Vse naenkrat. Ko skušamo izpolnjevati zahteve vseh teh vlog, se lahko pojavijo določene težave. V vseh teh situacijah se naše telo na enak način prilagaja zahtevam. Skupni imenovalec je, če se izrazimo bolj tehnično, "povečanje števila vrtljajev motorju našega telesa" oziroma "pritiskanje na plin". Najpomembneje pri tem je,
da ne izgubimo nadzora nad dogajanjem. Kadar dogajanje nadzorujemo, je stres pravzaprav sol našega življenja, izziv za "boj" oziroma za spodbujanje določene aktivnosti. Kadar pa nam začne primanjkovati tega občutka nadzora, pomeni stres težave . kar je slaba novica za nas, naše zdravje in za vse naše aktivnosti - tako v službi, kot tudi doma.
(http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/vzd/Stres_na_delovnem_mestu.pdf)
Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres lahko prizadene vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati (Looker, Gregson 1993, 27).
Beseda stres izvira iz anglosaksonskega sveta in se je prvotno uporabljala v fiziki za označevanje mehanskega napora. Pomeni zunanji pritisk, napetost, obremenitev na nek predmet (Newhouse 2000, 11).
V medicino je izraz stres prvi uvedel Hans Selye leta 1949. Po njegovi definiciji je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje (Luban, Pozza 1994, 14).
Video 1: Dr. Hans Selye
Vsako dogajanje v okolju, ki sproži stresno reakcijo imenujemo stresor. Škodljivi dejavniki, na katere se odziva naš organizem, so lahko zunanji ali notranji. Organizem se nanje odzove s tako imenovano alarmno reakcijo, ki jo imenujemo tudi boj ali beg (angl. Fight or flight). To je reakcija zapletenih telesnih odzivov, ki se sproži, kadar naš organizem oceni, da je neko dogajanje za nas obremenjujoče, kadar nastopijo neznane, nepredvidene zahteve, izzivi ali kadar se pojavi občutek ogroženosti. Telo se pripravi v stanje najvišje pripravljenosti (Looker, Gregson 1993, str. 37, 90; Horvatin 2003, 1).
Zahteve, ki privedejo do te reakcije izvirajo iz različnih situacij. Zdi se, da lahko stres povzroči skoraj vse. Za nekoga nek je položaj stresen, ker ga doživlja kot nekaj, kar povzroči težave in stisko. Telo se pripravi na boj ali beg (Evans, Russel 1992, 111-144). Kaj takšen dogodek sproži v našem organizmu? Hipotalamus preko hipofize spodbudi nadledvični žlezi.
Poveča se izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola). Hormoni sprožijo niz dogajanj: poveča se srčni utrip, pospeši se dihanje, poviša krvni tlak, v kri se sprosti dodatna energija v obliki glukoze in maščobne kisline. Pretok krvi se usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo za reakcijo. Telesnemu odzivu se prilagodi tudi naše vedenje, poveča se budnost, previdnost in pozornost, zmanjša pa občutek za apetit in bolečino. Gre za zapleten proces usklajenih reakcij, ki nam omogočajo obrambo pred nevarnostjo (Horvatin 2003, 1).
Vse te reakcije se odvijajo zelo hitro in samodejno. Takšen odziv telesa je človeku skozi stoletja omogočal preživetje. Življenjske razmere pa so se v zadnjem času močno spremenile in se še naprej spreminjajo z neverjetno hitrostjo. Danes smo redkokdaj izpostavljeni podobnim nevarnostim kot pračlovek.Naše telo se novim življenjskim razmeram še ni uspelo prilagoditi in reagira danes enako kot pred stoletji. Na primer, ko hodimo po ulici in mimo pridrvi avtomobil, ali pa ko jezna stranka strese slabo voljo na nas. V teh trenutkih se počutimo fizično ali psihično ogrožene. V našem telesu pa se sproži popolnoma enaka stresna reakcija, kot v telesu našega prednika ob srečanju s čredo volkov. (Orthaber, 2004, 10)
Vendar gre danes za drugačen odziv organizma. Kri se napolni z adrenalinom, mišice se napnejo in pripravljeni smo na boj. Čeprav se ne bojujemo, nadaljujemo s svojim delom in organizem počasi vzpostavi ravnovesje. Z dovolj počitka, ki nam omogoča okrevanje in povrnitev energije ta reakcija ne pusti nobenih posledic v telesu (Kezele 1995, 27). Marsikdo izmed nas pa nima časa, da bi si opomogel od prve doze odziva, saj se kmalu pojavi že druga. Če se vzorec pojavi večkrat na dan, je naše telo nenehno v stanju pripravljenosti, čeprav ni v nevarnosti (Evans, Russel 1992, 111-114).
Obstajajo tri osnovne stopnje stresa. Prvo stopnjo imenujemo alarm ali klic pripravljenosti in ima naslednje simptome: vznemirjenost, tesnoba, jeza, pobitost, strah. Organizem se avtomatično odzove na stresorje. V našem organizmu se sproži niz dogajanj. Primer: zaradi pomanjkanja denarja nam odložijo napredovanje, ki smo ga napovedali prijateljem. Druga stopnja se sproži, kadar organizem nima časa, da bi si opomogel. Ima sledeče simptome: zatajevanje čustev, čustvena osamitev, zmanjšanje interesov. Primer: Odločimo se, da našega razočaranja ne bomo pokazali nikomur. Tretja stopnja, izčrpanost, nastopi, kadar se je organizem prisiljen nenehno boriti. Spremljajo jo: izguba samozavesti, nespečnost, nenavadno vedenje, napetost in telesne spremembe, kot so povišan krvni tlak, rana na želodcu, depresija, trzanje mišic. (http://geosalud.com/Salud%20Ocupacional/estres_laboral.htm)
Vsako dogajanje v okolju, ki sproži stresno reakcijo imenujemo stresor. Škodljivi dejavniki, na katere se odziva naš organizem, so lahko zunanji ali notranji. Organizem se nanje odzove s tako imenovano alarmno reakcijo, ki jo imenujemo tudi boj ali beg (angl. Fight or flight). To je reakcija zapletenih telesnih odzivov, ki se sproži, kadar naš organizem oceni, da je neko dogajanje za nas obremenjujoče, kadar nastopijo neznane, nepredvidene zahteve, izzivi ali kadar se pojavi občutek ogroženosti. Telo se pripravi v stanje najvišje pripravljenosti (Looker, Gregson 1993, str. 37, 90; Horvatin 2003, 1).
Zahteve, ki privedejo do te reakcije izvirajo iz različnih situacij. Zdi se, da lahko stres povzroči skoraj vse. Za nekoga nek je položaj stresen, ker ga doživlja kot nekaj, kar povzroči težave in stisko. Telo se pripravi na boj ali beg (Evans, Russel 1992, 111-144). Kaj takšen dogodek sproži v našem organizmu? Hipotalamus preko hipofize spodbudi nadledvični žlezi.
Poveča se izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola). Hormoni sprožijo niz dogajanj: poveča se srčni utrip, pospeši se dihanje, poviša krvni tlak, v kri se sprosti dodatna energija v obliki glukoze in maščobne kisline. Pretok krvi se usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo za reakcijo. Telesnemu odzivu se prilagodi tudi naše vedenje, poveča se budnost, previdnost in pozornost, zmanjša pa občutek za apetit in bolečino. Gre za zapleten proces usklajenih reakcij, ki nam omogočajo obrambo pred nevarnostjo (Horvatin 2003, 1).
Vse te reakcije se odvijajo zelo hitro in samodejno. Takšen odziv telesa je človeku skozi stoletja omogočal preživetje. Življenjske razmere pa so se v zadnjem času močno spremenile in se še naprej spreminjajo z neverjetno hitrostjo. Danes smo redkokdaj izpostavljeni podobnim nevarnostim kot pračlovek.Naše telo se novim življenjskim razmeram še ni uspelo prilagoditi in reagira danes enako kot pred stoletji. Na primer, ko hodimo po ulici in mimo pridrvi avtomobil, ali pa ko jezna stranka strese slabo voljo na nas. V teh trenutkih se počutimo fizično ali psihično ogrožene. V našem telesu pa se sproži popolnoma enaka stresna reakcija, kot v telesu našega prednika ob srečanju s čredo volkov. (Orthaber, 2004, 10)
Vendar gre danes za drugačen odziv organizma. Kri se napolni z adrenalinom, mišice se napnejo in pripravljeni smo na boj. Čeprav se ne bojujemo, nadaljujemo s svojim delom in organizem počasi vzpostavi ravnovesje. Z dovolj počitka, ki nam omogoča okrevanje in povrnitev energije ta reakcija ne pusti nobenih posledic v telesu (Kezele 1995, 27). Marsikdo izmed nas pa nima časa, da bi si opomogel od prve doze odziva, saj se kmalu pojavi že druga. Če se vzorec pojavi večkrat na dan, je naše telo nenehno v stanju pripravljenosti, čeprav ni v nevarnosti (Evans, Russel 1992, 111-114).
Obstajajo tri osnovne stopnje stresa. Prvo stopnjo imenujemo alarm ali klic pripravljenosti in ima naslednje simptome: vznemirjenost, tesnoba, jeza, pobitost, strah. Organizem se avtomatično odzove na stresorje. V našem organizmu se sproži niz dogajanj. Primer: zaradi pomanjkanja denarja nam odložijo napredovanje, ki smo ga napovedali prijateljem. Druga stopnja se sproži, kadar organizem nima časa, da bi si opomogel. Ima sledeče simptome: zatajevanje čustev, čustvena osamitev, zmanjšanje interesov. Primer: Odločimo se, da našega razočaranja ne bomo pokazali nikomur. Tretja stopnja, izčrpanost, nastopi, kadar se je organizem prisiljen nenehno boriti. Spremljajo jo: izguba samozavesti, nespečnost, nenavadno vedenje, napetost in telesne spremembe, kot so povišan krvni tlak, rana na želodcu, depresija, trzanje mišic. (http://geosalud.com/Salud%20Ocupacional/estres_laboral.htm)
Ni komentarjev:
Objavite komentar